Gremo na pot

Počitnice so pred vrati, čas za dopust, oddih in odklop od vsakdanjih obveznosti.

Eden večjih izzivov je kako preživeti dolgo in včasih zelo mučno vožnjo do cilja.

Pomembno je, da se vnaprej pripravite na morebitno daljšo pot, kot bi bila sicer (zastoji, meja…) na pot se odpravite pravočasno in z veliko merico potrpljenja.

Glede na to, da mi kar veliko časa preživimo zaprti v jeklenem konjičku, smo dobili nekaj idej, kako si naredimo vožnjo bolj zabavno. Zgodilo se nam je celo to, da smo prehitro prišli domov:)

IMG_2578

Začeli smo s preprosto igrico: Na črko, na črko… Vnaprej določimo pravila (ki jih prilagodimo najmlajšem članu posadke). Tisti, ki začne reče: “Na črko, na črko….(izmisli si črko)” in pove kaj išče, predmet, žival, osebo… Če so otroci mlajši lahko vsak pove samo neko svojo besedo na to črko. Starejši pa lahko ugibajo dokler nekdo ne pove prav te besede, ki smo si je zamislili. Lahko pa si izmislite tudi kakšno svojo različico te igre.

Kratkočasimo se tudi z rimami. Izberemo vrstni red (po navadi začne najmlajši) in pove besedo, vsi ostali pa iščemo rimo na to besedo,ko vsi povemo si naslednji po vrstnem redu izbere besedo in tako naprej.

Sodelavka me je spomnila na igro Ugani kdo! Takoj na naslednjem izletu smo testirali in bilo je veliko smeha. Edini pogoj je ta, da vsi prisotni poznajo to osebo, ki smo si je zamislili. Tisti, ki začne si zamisli osebo, ostali pa po vrsti zastavljajo vprašanja, na katera odgovarjamo z da ali ne. Vse dokler nekdo ne odkrije kdo je ta oseba.

Igra, katero so si otroci sami izmislili pa je ta, da si izberejo nek objekt, na primer rumen avtomobil in potem jih štejejo, včasih pa je pravilo, da zmaga tisti, ki predmet prvi opazi.

Tako je pri nas večji del poti, saj smo vsi bolj glasne sorte:)

Potepuški dnevnik

Zakaj bi bilo vse enostavno in preprosto, če lahko zakompliciramo?

Namesto slik izletov na steni, bomo pisali dnevnik, saj je dosti bolj praktično, več lahko napišemo in je bolj trajno.

Točno sem vedela kakšno fotko želim, zato sem samo za vas (malo pa tudi zase), prehodila nekaj kilometrov dolgo pot, se povzpela po več kot 260 stopnicah na vrh skakalnice, da vam lahko pokažem naš dnevnik:)

Pa da ne pozabim omeniti težke pohodniške obutve v kateri sem si precej skuhala noge, še dobro, da sestra živi v bližini in sem se lahko k njej zatekla na kavico, osvežilno pijačo in sproščujoč klepet.

3892cd6fa67005e3d7b0a1f8f99d2ead

Na prvi strani so zapisani nekateri cilji, ko bodo doseženi vsi (mogoče pa celo prej), napišemo nove.
Seveda, bo vse dokumentirano, pofotkano, objavljeno, da boste lahko uživali z nami:)

Zdaj pa akcijaaaa:)

Izkoriščen dan

Zjutraj sem poklicala prijateljico, če bi šli na izlet, nekaj lahkotnega saj je že kar visoko noseča. Izbiro sem prepustila njim.

Odpravili smo se v Kranjsko Goro, kjer smo se vsi čisto navdušeni odločili za sankaški spust na 1500m dolgi progi. (No,vsi, razen nosečnice). Vse je bilo super, dokler ni šlo za res. Naša najmlajša (8 let) in jaz sva bili skupaj in že na začetku in po prvem ovinku je začela govoriti, da bo bruhala, da naj zaviram, tako sva spust namesto v petih minutah opravili, hm,…kar nekaj minut dlje. Opravičujem se vsem potnikom za nama, kateri niso mogli uživati v vetru v laseh:)

Obvezno smo se ustavili pri jezeru Jasna.

IMG_20180617_111841

Sprehodili do naravnega rezervata Zelenci.
IMG_20180617_133429

Popili kavico v Planici.
IMG_20180617_142046

Za konec pa še sprehod do slapa Peričnik, mogočni velikan visok kar 52m.
IMG_20180617_164135

Izjava dneva: s seboj smo imeli seveda hrano in pijačo, pa še kakšne prigrizke. Zaradi praktičnosti smo se odločili za toast ter salamo. Od prijateljice najmlajši (5let) se je odločil, da bo naš sendvič nato je mamico vprašal, če ima pri sebi toaster:) Ja, seveda, tudi to imamo:)
IMG_20180617_170407

Čudovit spontan izlet.

Mali Golak

Sodelavka nas je povabila na pohod na njenih koncih. Sicer je bil prvotni namen obiskati Otliško okno, samo glede na visoke temperature smo izbrali drugo pot, ki pelje skozi gozd.

Najprej smo prisopihali do Iztokove koče pod Golaki (1260), nato pa naprej do vrha na Mali Golak (1495).

IMG_20180610_125349

Od koče naprej je pot nekoliko bolj zahtevna za mlajše otroke, saj je veliko skal (ki so čudovite) in blizu vrha je bila stezica precej spolzka.

Uspelo nam je!!! 🙂

IMG_20180610_134658

IMG_20180610_134711

Ko smo prišli domov, so bili pa vsi precej pogumni in glasni, da gremo naslednjič na 1800, najbrž, da res:)
IMG_20180610_152434

Pa smo ga premagali

Nekaj časa smo že načrtovali pohod na Slavnik, pred štirinajstimi dnevi smo se odpravili in nekje na tretjini poti nas je dobil dež, tak, ki se ne heca, smo bili fino premočeni:)

Danes smo ponovili poskus in zmagali! Vzpon je bil kar naporen (ker smo brez kondicije), izbrali pa smo najbolj strmo pot. Razgled je čudovit in vse muke so bile poplačane (tudi kavica je bila odlična, osebje v koči pa izredno prijazno). Po krajšem oddihu smo se odpravili malo nižje na še en vrh in sicer na Grmado pri Slavniku, kjer je opazovalnica protipožarne varnosti in čudovit razgled na Primorsko.

Prva fotografija je narejena pri koči, žal se na njej ne vidi morja.

ba92cde8fe4c6f057f09945bda6ca468

Druga je fotografirana na Grmadi v smeri proti koči.
f2a8349a88eb5378b7e4f7f8fbfecca6

Zdaj že zbiram ideje za nove pohode. Kam pa vi rade greste?