Ocene

V idealnem svetu otroci obožujejo šolo, še rajši se učijo. Dosegajo odlične rezultate, so samozavestni, imajo razvite komunikacijske sposobnosti. Pri delu so samostojni, dosledni in zelo organizirani.

Pa ni čisto tako. Roko na srce, koliko odraslih se najde v tem opisu? Se mi je zdelo;)

Zazrimo se vase in se vprašajmo, ali so ocene res tako pomembne? Je res tako zelo narobe, če otrok dobi 4?
Zakaj od otrok zahtevamo popolnost?

Nekateri otroci se raje in tudi lažje učijo kot drugi. Kakšen otrok bo potreboval pol manj časa, da predela isto snov. Ali je potem tista trojka, katero je otrok dobil po dolgih urah učenja res tako slaba?

Pa še nekaj, ocena ni vaš otrok. Ocena je le rezultat njegovega dela, znanja in razumevanja. Več kot kritika zaleže objem in spodbudne besede. Ob slabi oceni mu povejte, da ga imate radi, da verjamete vanj, da bo naslednjič sigurno bolje! Saj tudi otrok ob slabi oceni občuti nelagodje in sigurno ob temu ne prekipiva od samozavesti.

Mogoče je potrebno le najti učni stil vašega otroka, zelo pomembna je tudi motivacija. Postavita dosegljiv cilj, organizirajta čas, ne obupajta že ob prvi oviri, ki pride. Saj slaba ocena je ravno to, ovira pred postavljenim ciljem. Namesto, da izgubljate energijo z razpravljanjem, obtoževanjem, mogoče celo s kaznovanjem,zakaj je dobil kar je dobil (to se je že zgodilo, ne morete zavrteti časa nazaj). Raje poiščita nove, druge načine učenja, šteje le današnji dan.

783d8b455e51043b7e825e91632449a5

Prav zares je učenje lahko tudi zabavno;)


Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja