Minimalizem

Dve leti nazaj mi je prišla pod roke knjiga Minimalizem- živeti s smislom. Nekaj časa sem se poigravala z mislijo in nato sem jo opustila, očitno še ni bil pravi čas. Zadnjih par mesecev pa se je ta misel vrnila, veliko sem brala in gledala video posnetke na to temo. Prišla sem do zaključka, da je to to kar potrebujem. Temu je sledil 30 dnevni minimalistični izziv: prvi dan se znebiš enega predmeta, drugi dan dveh, tretji treh ….trideseti pa trideset!!!

Prvih nekaj dni sem bila zelo navdušena in imela željo, da bi kar po vrsti vse metala, vsakič pa sem se ustavila in se spomnila, da pride tudi trideseti dan, da ustavim konje. Četrti dan sem pri kosilu povedala kaj me je obsedlo in kaj sledi. Ha, lahko si predstavljate reakcijo. Tišina. A res? Ojej. Najbrž so si mislili, pa saj jo bo minilo:)

Saj tudi sama na začetku nisem bila prepričana, če mi bo uspelo. Višja, ko je bila številka bolj sem bila prepričana, da delam pravo stvar. Ko so otroci ugotovili, da so njihove stvari varne so začeli spraševati kateri dan je danes,…koliko stvari je že šlo stran (za vsak dan sem si pisala seznam predmetov),a lahko pokažeš beležko… tudi oni so sami med svojimi stvarmi našli marsikaj, kar ne potrebujejo več.

Zadnjih par dni pa je bilo noro, nabrati toliko predmetov potem, ko jih je že toliko šlo stran! Zadnji dan sem mojemu dragemu sledila po hiši in mu govorila:bi pogledal tiste kable, sigurno je vmes kaj kar ne potrebuješ. Kaj pa to? Kaj pa tisto? Očitno je imel že dovolj,saj se je usedel in vprašal, koliko stvari še rabiš? 🙂 Naredil akcijo in mi nabral nekaj polnilcev, baterij, nedelujočo svetilko in pokvarjen dežnik iz avta. Super!!!

Izziv opravljen!!! Zdaj po hiši hodim z nasmehom in moje misli so bolj zbrane.

Kaj vse pa je šlo stran? Oblačila, nakit, barvice, flomastri, posušene tempere, škatle, knjige, kolo,… čeprav nisem velika uporabnica ličil in produktov za nego, se je tudi tukaj marsikaj našlo. Tudi v ustvarjalnem kotičku se je naredilo nekaj prostora. Celo ena omarica je našla novega lastnika!!!

Ni pa vse šlo v koš za smeti, saj je minimalizem tudi to, da zmanjšamo število odpadkov. Torej vse kar je bilo za nekoga še uporabno smo oddali, podarili, prodali. Na primer posteljnina (imeli smo kar nekaj viška), ki je bila zelo lepa in ohranjena smo podarili mlajšim otrokom od naših, stare rjuhe, brisače in podobno pa smo podarili zavetišču Horjul ,za katere vem, da so zelo hvaležni za takšno pomoč. Knjige sem podarila naši lokalni knjižnici. In tako naprej.

Definitivno pa me je presenetila reakcija otrok na vse skupaj. Kot sem že napisala, so me ves čas spraševali in spremljali potek. Od njih pa sem dobila tudi nekaj koristnih nasvetov kako zmanjšati odpadke, v trgovini so me spodbujali k ne zapravljanju (kdo bi si mislil). Ko sem jim povedala, da je izziv opravljen so kar vriskali.

Kaj pa moj predragi? V tem času sem ugotovila, ne ugotovila, bolj dojela, da on to že je. Ne čisto na vseh področjih, ampak definitivno je večji minimalist od mene 🙂

Vsekakor moj cilj še ni čisto dosežen. Sicer se nimam namena spuščati v skrajne oblike minimalizma, je pa vseeno še nekaj predmetov za katere se še nisem odločila ali jih potrebujemo ali pač ne.

Minimalizem je zadeva katero ne moreš urediti ali postati čez noč, potrebuje svoj čas, saj je dosti težje kot se sliši. Zadala sem si pol leta-v tem času se bo pokazalo ali sem iz pravega testa:)

Vsekakor vas bom obveščala kako mi gre:)

IMG_20171028_133043

Se pa sprašujem kako daleč bi lahko šla….


2 thoughts on “Minimalizem

  1. Melita Klančar Odgovori

    Zanimivo razmišljanje,zagotovo res ni tako enostavno se znebiti vse navlake,za katero mislimo,da jo bomo še kdaj potrebovali

    1. Biljana Odgovori

      Ja, res je. Že sama odločitev je težka, ampak potem, ko to narediš je zelo osvobajajoče.

Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja